Nova pot treh dežel Juliusa Kugyja

Skozi Slovenijo označujemo novo obhodnico po gorah prijateljstva

Planinska zveza avstrijske Koroške, Slovenije in Furlanije – Julijske Krajine so se leta 2019 v Mojstrani dogovorile o vzpostavitvi skupne krožne planinske poti (obhodnice). V čast in spomin pomembni planinski osebnosti vseh treh dežel so jo poimenovale pot Juliusa Kugya oziroma Julius Kugy Alpine Trail.

Pot v dolžini 720 km in z okoli 44.000 višinskimi metri vzponov in spustov je krožna in vodi preko dolin, sredogorja in visokogorja vseh treh dežel. Idejo za to pot je dal član koroškega planinskega društva Valentin Wulz, ki je tudi predlagal in na terenu preizkusil njeno traso, pripravil opise in opremil njeno glavno spletno stran. Vse tri vpletene planinske zveze upajo, da bo ta pot oživila nekdanjo pobudo Poti prijateljstva treh dežel. Sredi šestdesetih let so v vsaki državi določili po 10 vrhov, na katere naj bi se pohodniki povzpeli. Izdali so tudi vodnik po teh vrhovih. Z leti je ideja zamrla, vodnik je že davno pošel, gore so pa še vedno enako vabljive, kot so bile. Ker so danes zelo priljubljene daljinske pohodniške poti, so se tri planinske zveze odločile s skupno obhodnico obuditi planinsko prijateljstvo.

Potek Poti Juliusa Kugyja

Začetek poti je pri Koči nad Borovščico/Bertahütte severno pod Kepo. Prve tri etape so speljane po avstrijskem delu Karavank proti vzhodu. Četrta etapa se začne v Beli/Bad Vellach pri Železni Kapli in se vzpne do slovenske meje na sedlu Sv. Duh zahodno od Olševe. Tam je začetek njenega poteka po Sloveniji. Nadaljuje se mimo Potočke zijalke na greben Olševe, potem do Grohota in čez Durce mimo Raduhe do Koče na Loki. Od tam gre skozi Luče do Korošice in do Kamniškega sedla. Vzponom na najvišje vrhove Grintovcev se ta pohodniška pot izogne, seveda pa si lahko vsak posameznik privošči tudi vmesni skok na vršace v njeni bližini. S Kamniškega sedla se potem spusti na Okrešelj, se vzpne na Savinjsko sedlo in pod severnimi stenami Kamniško-Savinjskih Alp konča na Jezerskem. Etapa z Jezerskega je speljana večinoma po trasi Slovenske planinske poti na Storžič in čez Kriško goro v Tržič. Iz Tržiča nadalje na Dobrčo in pod Begunjščico do Valvasorjevega doma pod Stolom. Zadnja etapa pod vrhovi Karavank pripelje do Mojstrane, kjer Pot Juliusa Kugyja vstopi v Julijske Alpe. Iz Mojstrane pot vodi skozi dolino Krme do Vodnikovega doma na Velem polju, potem pa pod Triglavom čez Hribarice do Koče pri Triglavskih jezerih. Tudi tu je pohodnikom prepuščeno, da se na okoliške vrhove podajo po lastnih željah. Zadnja etapa je speljana od Triglavskih jezer po osrednjem delu Julijskih Alp mimo Komne in Krnskega jezera do Gomiščkovega zavetišča na Krnu. Pohodniki po poti Juliusa Kugyja Slovenijo zapustijo s spustom s Krna v Kobarid in z vzponom čez Kolovrat do tamkajšnjega Muzeja na prostem. Na vrhu Na gradu se pot poslovi od naših gora in vstopi v Italijo. V Italiji pot najprej vodi čez hribovje Benečije tik ob meji s Slovenijo čez Breški Jalovec in mimo Muzcev vse do Skutnika. Tam se še enkrat dotakne Slovenije, preden se spusti v Rezijo. Julijce zapusti Na Beli/ Resiutta in v Mužacu/Moggio prične svojo pot po Karnijskih Alpah. Skozi skupino Sernia, mimo Tolmeča/Tolmezzo in Saurisa se obrne proti severu in doseže avstrijsko mejo pri jezeru Volaya. V Avstriji potem zapusti Karnijske Alpe in prestopi na sever v Ziljske Alpe, prekorači Reisskofel in Spitzegel ter se čez Dobrač in mimo Beljaka spet vrne v Karavanke. Tam zaključi svoj krog pri Koči nad Borovščico/Bertahütte. Celotna pot je razdeljena na 30 etap. Za najbolj sposobne to lahko pomeni le 30 dni hoje. Vendar je pričakovati, da se bo večina pohodnikov odločila pot razdeliti na še krajše odseke, pač po lastnih željah in sposobnostih.

Slovenski del poti Pot je po Sloveniji večinoma speljana po obstoječih planinskih poteh. Le pod Begunjščico na kratkem odseku sledi markacijam Slovenske turnokolesarske poti, iz Kobarida na Kolovrat pa oznakam Poti miru. Do glavne sezone poleti 2022 bodo planinska društva, skrbniki posameznih odsekov poti, na ključnih kažipotih pritrdili usmerjevalno tablico z logotipom poti. Nekoliko večje nalepke ali tablice bodo postavljene po kočah. Na njih bosta QR-kodi za dostop do informacij o slovenskem delu poti na maPZS (https:// mapzs.pzs.si/path/64038) in o celotni poti na spletni strani https://www.julius-kugy-alpine-trail.com/, ki jo vzdržujejo avstrijski kolegi. Upamo, da bo tudi ta pot postala priljubljen cilj tistih pohodnikov, ki se radi lotevajo večdnevnih daljinskih poti. To je vendarle eden od zelo prijetnih načinov za spoznavanje dežel in ljudi.

Vir: Stritar A. (2022). Nova pot treh dežel Juliusa Kugyja. Planinski vestnik, 22(5), 64-5.