10 navdihov za srednje zahtevne vzpone po slovenskih hribih

Za vse, ki jim primanjkuje zamisli ali motivacije za iskanje novih ciljev v hribih, smo pripravili seznam lažjih in srednje zahtevnih vzponov. Skupno jim je, da vzpon traja več kot uro in pol. Za takšne pohode potrebujete nekaj osnovne kondicije, vendar so z izbranega tehničnega vidika enostavni. Večina jih je primerna tudi za družine z otroki (ne najmlajšimi). Ne pozabite, da je za vsak pohod v hribe potrebna ustrezna priprava, čeprav na prvi pogled tura morda deluje enostavna. Kaj vzeti s seboj in na kaj biti pozoren?

Tudi če se odpravite na lažje ali srednje zahtevne planinske cilje, kot jih bomo predstavili v tem sklopu, ne smete pozabiti, da se vreme v gorah lahko hitro spremeni. Na poteh te zahtevnosti lahko v slabih vremenskih razmerah, kot so dež, poledica ali sneg, hitro pride do zdrsa, ali pa pot postane težje prehodna zaradi poškodovanih varoval ali podrtega drevja. Pri daljših turah je nujno spremljati vremensko napoved in med pohodom pozorno opazovati spremembe vremena. Treba se je zavedati da so gore nepredvidljive in da se pohod lahko zaradi različnih okoliščin zavleče v noč, zato je čelna svetilka obvezni del opreme v nahrbtniku.

Ker se v gorah lahko ozračje nenadoma močno ohladi – bodisi zaradi nevihte bodisi zaradi vetra – naj bosta v nahrbtniku vedno pripravljena toplejša jopica in anorak, ki vas zaščitita pred dežjem ali vetrom. Prav tako ne smejo manjkati kapa, rokavice, rezervna majica za preoblačenje, osnovna prva pomoč, zemljevid, opis poti, malica in dovolj tekočine. Poleg tega so koristni še krema za sončenje, sončna očala in pršilo proti klopom. V primerih, ko obstaja nevarnost padajočega kamenja, pa je obvezna zaščitna čelada.

1. Matajur (1642 metrov)

Matajur se vzpenja južno od doline Soče, nad mestom Kobarid, in tvori mejo med Slovenijo in Italijo. Čeprav je v primerjavi z osrednjimi vrhovi Julijskih Alp nižji, njegova osamljena lega, oddaljena od visokih sosedov, omogoča enega najlepših razgledov na tem območju. Tako ga je v Planinskem vodniku Julijske Alpe; Gore nad Sočo opisal Andrej Stritar.

Po besedah Andreja Stritarja vzpon na Matajur ni zahteven, saj so pobočja položna in travnata. Na vrh vodita znotraj slovenskega ozemlja dve markirani poti. Priporočena je tista iz vasi Livek, ker je pot iz Svina pri Kobaridu bistveno daljša in napornejša. Stritar v svojem vodniku omenja, da je možno začeti pot nekoliko višje – iz Livka se z vozilom lahko zapeljete do vasi Avsa, približno kilometer zahodno.

Od Avse do vrha Matajurja je približno tri ure hoje, pri čemer je višinska razlika med izhodiščem in vrhom 800 metrov, še navaja Stritar v svojem vodniku.

2. Dom na Komni (1520 metrov)

Ena glavnih prednosti pohoda do Doma na Komni je hoja skozi gozd, kar je v vročih poletnih mesecih zelo prijetno. Ko se okrepčate v koči, vam toplo priporočamo, da pot podaljšate še do idilične Koče pod Bogatinom, kar bo zahtevalo le 15 minut lahkotne hoje. Med potjo vas bodo spremljali čudoviti razgledi na visoke gore – planota Komna namreč deluje kot naravni amfiteater.

Kot navaja Planinska zveza Slovenije, boste med vzponom lahko občudovali spodnje bohinjske gore, kot so Podrta gora, Tolminski Kuk, Mahavšček (Veliki Bogatin) in Bogatin. Do Doma na Komni vodi več poti, mi pa priporočamo tisto, ki se začne na bohinjski strani pri Koči pri Savici. Vendar se izognite poti čez Komarčo, saj je zahtevna in primerna le za izkušene pohodnike, ki so vajeni zelo strmih terenov. Za zmeren vzpon boste potrebovali približno dve uri in pol ter premagali 867 metrov višinske razlike.

3. Debela Peč (2014 metrov)

Tine Mihelič v svojem planinskem vodniku Julijske Alpe; Severni pristopi opisuje Debelo peč kot goro kontrastov. Na eni strani se nad dolino Krmo dviga v obliki strmih in izklesanih sten, medtem ko je njen prostrani vrh povsem druga zgodba. Travnata planota na vrhu očara s svojo mehkobo, pogled pa se s sončne strani razteza čez zaobljene hrbte predgorij, medtem ko tik pod vami valovi zeleno morje Pokljuke.

Pot na Debelo peč z bližnje planine Lipance je izjemno udobna in prijetna, zato jo Mihelič v svojem poetskem slogu označuje kot idealno turo za pohodnike vseh starosti, tudi za tiste v kratkih hlačah.

4. Golica (1835 metrov)

Golica je verjetno najbolj znana po čudovitih planjavah narcis, ki spomladi prekrijejo tamkajšnje travnike. A njena privlačnost ni omejena zgolj na cvetlice. Z vrha se ponuja razgled proti zahodu, kjer izstopa Kepa, južno pod Golico pa se razprostira valovita dobrava Planine pod Golico. Na vzhodu pogled sledi grebenu vse do Vajneža in naprej, sta Golico opisala Vladimir Habjan in Irena Mušič Habjan v svojem planinskem vodniku Karavanke.

Mihelič v Severnih pristopih opisuje tudi zahtevnejši pristop iz Krme, ki je strm in naporen. Zato vam priporočamo lažjo pot, ki vodi s Pokljuke in gre mimo Blejske koče na Lipanci. Eno izmed izhodišč na Pokljuki je planina Zajavornik. Od tu do vrha travnate oaze boste potrebovali približno dve uri in pol hoje, pri čemer boste premagali 722 metrov višinske razlike, kot navajajo na portalu hribi.net.

5. Srednji vrh – nad Završnico (1796 metrov)

Srednji vrh je razgledna gora, porasla z ruševjem, ki leži med Stolom, Vrtačo in Begunjščico. Z vrha, ki se prepadno spušča proti jugu, se odpre lep razgled na že omenjene vrhove ter del Julijskih Alp, kot so zapisali na portalu hribi.net.

Priporočamo, da se odpravite po poti čez Smokuško planino, ki se začne pri Tinčkovi koči, kamor se pripeljete od akumulacijskega jezera Završnica. Z tega izhodišča se na Srednji vrh lahko odpravite tudi skozi Zagon, vendar je ta pot na nekaterih mestih strma in težje sledljiva. Obe poti sta časovno približno enako dolgi – okoli dve uri.

Če boste izbrali pot čez Smokuško planino, vas bodo očarala širna travnata pobočja. Pot vas bo vodila do Doma pri izviru Završnice (1425 metrov) v približno 15 minutah, kjer se boste lahko okrepčali. Do vrha vas čaka še ena ura hoje. Ko dosežete sedlo Šija, kjer se odpre razpotje za več vrhov, nadaljujete levo po neoznačeni stezi, ki je dobro vidna. Po še 20 minutah hoje po nekoliko strmejši poti, ki poteka med rušjem, boste prispeli na vrh in uživali v razgledu na visoke vršace Karavank.

6. Goli vrh (1787 metrov)

Goli vrh ni brez razloga dobil svojega imena – njegov vrh je neporaščen, vendar je sicer pokrit z gostim smrekovim gozdom. Ker se nahaja ob mogočnejši gori Veliki Babi, nasproti njega pa se nad Jezerskim pnejo privlačni vršaci Kamniško-Savinjskih Alp, njegova podoba ni tako izrazita in vabljiva. Kljub temu pa vas bo vzpon nagradil z lepimi nagradami. Na poti boste uživali v senci dreves, kar bo še posebej dragoceno v vročih dneh, na vrhu pa vas bo pričakal izjemen pogled na skalne nebotičnike: Kočno, Grintovec, Dolgi hrbet, Skuto, Rink, in v daljavi boste uzrli Storžič.

Goli vrh leži med dolinama Ravenske in Belske Kočne. Priporočamo, da nanj odpravite iz Ravenske Kočne (Jezersko) po slovenski poti. Začnete na velikem parkirišču, ki je izhodišče tudi za druge okoliške gore. Pot je mestoma strma, zlasti na vršnem delu. Vmesni del prekinja travnata Jenkova planina, kjer je tudi razpotje – levo pelje pot za Goli vrh, desno pa vodi proti Veliki Babi.

Na prostrani razgledni vrh boste prispeli v dobrih dveh urah. Od izhodišča do vrha boste premagali 787 metrov višinske razlike, skupaj pa boste opravili 800 višinskih metrov.

7. Velika Raduha (2062 metrov)

Velika Raduha je najvišji vrh v vzhodnem delu Kamniško-Savinjskih Alp, ločen od osrednje skupine z globoko sotesko reke Savinje. Na dvatisočak vodi več poti, ki se razlikujejo po težavnosti in dolžini, med njimi tudi zelo zahtevna, opremljena z jeklenicami. Vrh lahko osvojite v dveh urah, najdaljši pristop pa traja do pet ur.

Za srednje zahtevne pohodnike priporočamo dve glavni poti – eno iz planine Loka in drugo mimo Snežne jame. Prva pot s planine Loka traja približno 1 uro in 55 minut, druga pa 1 uro in 45 minut, kot so ocenili na portalu hribi.net.

Prva pot, ki vodi iz planine Loka, bo posebej privlačna za tiste, ki si želijo gorskega zraka in sprostitve ob planinski postojanki. Koča na Loki pod Raduho je oddaljena le 10 minut hoje od izhodišča, kjer ob običajni planinski hrani ponujajo tudi slastne štruklje z gozdnimi sadeži. Vendar priporočamo, da si poslastico privoščite na povratku, saj je s polnim trebuhom nekoliko težje hoditi.

Do izhodišča na planini Loka se pripeljete iz kraja Luče – v vasi Strmec zavijete po lokalni cesti, ki vodi proti Snežni jami in Koči na Loki pod Raduho. Križišča so dobro označena.

Pot iz planine Loka do vrha premaga 627 višinskih metrov razlike, skupno pa boste po poti opravili 645 metrov. Pot mimo Snežne jame pa vključuje 562 višinskih metrov.

8. Ratitovec s Prtovča

Pot na Ratitovec iz vasi Prtovč ponuja prijetno različnost, saj omogoča dostop po drugi poti kot sestop, kar omogoči bogatejše in raznolike izkušnje. Ta tura vam omogoči, da se izognete monotonosti, saj se lahko na vrh podate po eni poti in se nazaj vrnete po drugi.

Priporočamo, da se do Krekove Koče na Ratitovcu podate preko Razorja, nazaj pa se vračate čez Poden. Ne glede na to, v katerem vrstnem redu izberete poti, bo potovanje trajalo približno uro in pol, pri tem pa boste premagali 631 višinskih metrov. Že pred prihodom do koče vas bo prevzel prijeten vonj, saj oskrbniki pripravljajo znamenite velike flancate, občasno pa tudi ocvirkovca, ki je posebnost te koče, ki je lani prejela naziv Naj planinska koča 2021.

Ratitovec ponuja tudi izjemen razgled. Izpred koče, še bolj pa z Gladkega vrha, se odpre širok razgled na ostale vrhove Škofjeloškega hribovja, venec Spodnjih Bohinjskih gora, na severozahodu pa seže pogled prek Jelovice in Pokljuke vse do Julijskih Alp s Triglavom. Na severu so videno Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe.

9. Snežnik (1796 metrov)

Snežnik je najvišji vrh južne Slovenije, ki ponuja širok razgled in privlačen cilj za pohodnike. Iz nobene smeri ni pretirano zahteven, vendar se vzpon splača zaradi razgledov. Ob lepem vremenu boste lahko občudovali najvišje vrhove Gorskega Kotarja in Istre na Hrvaškem, na slovenski strani pa boste imeli pogled na najvišje vrhove Julijskih Alp, Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank, kot so opisali na portalu hribi.net.

Tik pred vrhom boste lahko osvežili grlo v zavetišču Draga Karolina na Velikem Snežniku. Priporočamo, da se podate na pot iz Sviščakov čez mali Snežnik, kjer boste do vrha potrebovali približno dve uri in premagali 580 višinskih metrov.

10. Krim (1107 metrov)

Krim ponuja več kot 15 pristopov, kar omogoča veliko izbiro poti. Ena od možnosti je pot od Doma v Iškem Vintgarju. Vendar pa bodite pozorni na izbiro poti, saj je strma različica primerna le za izkušene planince, ki so vešči gibanja po težavnih terenih. Po običajni poti boste do vrha hodili približno dve uri in 15 minut, pri tem pa boste premagali 747 višinskih metrov.

Planinski dom na Krimu nudi obiskovalcem širok spekter okusov, ki vključuje tako tradicionalno planinsko kuhinjo, kot so jota, golaž, ričet, vampi, žganci, zelje, klobasa, kot tudi specialitete, kot so gobe in slastne sladice, ki popestrijo ponudbo.

Poleg tega pa Krim ponuja čudovit razgled. Z vrha boste imeli panoramski pogled na Kamniško-Savinske Alpe, od Storžiča do Raduhe, Posavsko hribovje s Kumom, Paški Kozjak in Pohorje. Na obzorju boste videli Snežnik in Nanos, na severozahodu se dviga Polhograjsko hribovje, za njim pa se razprostira pogled na Škofjeloško hribovje in Julijske Alpe s Triglavom ter Karavanke s Stolom. Razgled je resnično veličasten in vas bo nagradil za trud pri vzponu.